Vsi sadjarji, vrtičkarji in vrtnarji smo se že kdaj srečali z malo sivo nebodigatrebo, ki si najraje polni trebušček s koreninicami dreves. Ko se namnožijo, je njihovo število tako veliko in škoda, ki jo povzročajo tako obsežna, da gre res skoraj za vojno napoved.
Proti voluharem se borimo na različne načine, pomembna je tako preventiva, kot ukrepanje ali kurativa. Poglejmo kje so razlike in kje so prednosti!
Preventiva
Obstaja več načinov kako voluharju preprečiti, da se naših sadnih dreves sploh ne loti. Najbolj običajen in učinkovit je uporaba košare voluharice. Ko drevo posadimo v tako košaro, voluharju preprečimo, da bi prišel do koreninic, hkrati pa drevesu omogočimo, da se normalno razraste. Ker košara v približno treh letih v zemlji razpade, ne ovira nadaljne rasti korenin, ampak ga zgolj zavaruje v najbolj občutljivih letih rasti. Košare ne potrebujemo zgolj pri sadikah oreha, ki jih voluhar ne obžira.
Sama košara še vedno ni zagotovilo, da voluharja v vrtu ne bomo imeli, redno moramo iskati morebitne luknje v tleh, ki so zanesljiv znak, da ga imamo v vrtu ali sadovnjaku.
Obstajajo sicer tudi ostale mreže različnih dimenzij in gostot, ki si jih lahko sami oblikujemo, vendar so manj primerne in manj učinkovite.
K preventivnim ukrepom štejemo tudi odstranjevanje krtin. Krt v vrtu je sicer koristen, saj se hrani s škodljivimi žuželkami, vendar se v krtove rove zelo rad naseli voluhar, ki ni tako spreten rovokopač in izkoristi krtovo podzemno avtocesto za svoje potrebe.
Če se želimo krta znebiti, mu moramo redno odpirati krtine, ker ga prepih zelo moti in se prej ko slej umakne drugam.
Kurativa
Ko je voluhar pri nas, se ga moramo znebiti, tako ali drugače. Obstaja veliko bolj ali manj učinkovitih tehnik, osredotočili se bomo na tiste, ki škodljivca pokončajo in tiste, ki ga zgolj preženejo oz. ga živega odstranimo.
Relokacija
Če želimo voluharje zgolj pregnati iz vrta, bo to vzelo precej časa in truda, ker voluharji načeloma nočejo zapustiti že zgrajenih rovov in obilice hrane. Ker pa ne marajo hrupa, lahko to izkoristimo nam v prid.
Kot zelo učinkovito sredstvo za preganjanje so se izkazali solarni odganjalci voluharja. Ti delujejo tako, da ko jih zapičimo v tla, oddajajo vibracije in hrup, ki voluharje moti. Poskrbeti moramo, da imamo s temi odganjalci pokrito celotno površino, da se bo voluhar odselil daleč proč, ne zgolj na drugo stran našega sadovnjaka. Da se jih znebimo, lahko traja nekaj tednov, ampak deluje pa!
Alternativa solarnim odganjalcem so klopotci, ropotulje in ostale bolj ali manj hrupne reči, ki jih obesimo na votlo cev, le-to pa zapičimo v tla. Hrup oz. vibracije se prenašajo po cevi v zemljo in motijo voluharja, ki se zato odmika stran od vira hrupa. Slaba stran tega načina je, da hrup in ropotanje slišimo tudi sami.
Naslednji način je živolovka. To so pasti, ki jih postavimo v obstoječe žive rove voluharjev in ko se ti ujamejo v past, jih še žive skupaj s pastjo poberemo in voluharje prenesemo nekam daleč stran od sadnih dreves, na rob gozda ali podobno površino. Učinkovito, zamudno, naporno, relativno poceni.
Obstajajo tudi odvračala, predvsem na bazi neprijetnih vonjav, ki jih damo v rove voluharjev in naj bi jih prepodile z vrta. Po naših izkušnjah voluhar takšna odvračala zgolj zasuje in ga vonj ne moti več, tako da težko govorimo o kakšnih velikih učinkih.
Likvidacija
V primeru, da je voluharjev veliko, je potrebno hitro in učinkovito ukrepanje. Tukaj lahko izpostavimo dimne patrone, ki jih damo v rove, le-te pokrijemo z zemljo, da dim ostane v njih dlje časa. Škodljivce na ta način hitro odstranimo, v rove pa se zaradi vonja po dimu ne naselijo novi voluharji.
Drug način so pasti, ki delujejo podobno kot mišolovke za miši ali podgane. Postavimo jih v rove in ko se sprožijo voluharja pokončajo. Na voljo so tudi posebne strelne naprave, v katere damo razpočnik, ki s pokom učinkuje na voluharja. Te naprave niso posebno učinkovite, ker voluhar po vonju ve, da je nekaj narobe. Običajno učinkujejo samo prvič.
Posebej jih odsvetujemo na vrtovih blizu hiš ali na površinah, kjer se lahko zadržujejo otroci!
Če imamo mačko ali psa, bosta lahko na vrtu učinkovito preganjala voluharje, kako uspešna bosta pri tem je seveda odvisno od veliko dejavnikov.
V boju proti voluharjem nam lahko pomagajo tudi ptice. Če je vrt dovolj velik, lahko v oddaljen vogal postavimo visoko ranto (palico, raženj), na vrh katere pritrdimo letev. Na takšno konstrukcijo se rade usedejo ptice ujede, ki z višine prežijo na drobne glodalce in jih zelo učinkovito preganjo in zatirajo. Če imamo možnost, lahko postavimo v sadovnjak tudi gnezdilnico za sove, ki so od vseh ujed najbolj učinkoviti lovci na voluharje.
Ljudsko izročilo in alternativne metode
Skozi stoletja so si ljudje pomagali proti voluharjem na najrazličnejše načine, eni bolj, drugi manj uspešni, našteli bomo nekaj pogostejših.
Kokoši - najbolj nenavaden, a baje najbolj učinkovit. Ker smo že ugotovili, da voluharji ne marajo hrupa, tudi ne marajo kokoši. Te namreč stalno brskajo in kljuvajo po tleh in s tem živcirajo voluharje, ki se vrtu kjer se pasejo kokoši najraje izognejo. Če voluharja slučajno najdejo, ga kokoši seveda tudi pokončajo. Jata kokoši je torej dober način, žal pa vsak nima te možnosti.
Steklo - stara in preizkušena metoda. Pred sajenjem zdrobimo nekaj starih steklenic ali kozarcev v droben steklen prah. Tega vmešamo v zemljo ob sajenju. Ker voluhar ne mara kopati skozi ostre steklene koščke, se takšnih dreves raje izogne.
Odvračala - v rove voluharjev lahko damo marsikaj, kar menimo, da voluharju smrdi. Obstajajo pričevanja o zlivanju odpadnih olj, motornih olj, goriv in ostalih tekočin, vse z bolj ali manj skromnim uspehom.
V preteklosti so v rove zatlačili orehove liste. Ti naj bi bili najbolj učinkovito biološko sredstvo za preganjanje škodljivcev.
Ribje olje je še eden od ljudskih pripravkov za boj proti voluharjem. Ko so pri sosedovih v vse rove nalili ribjega olja, je dobršen del vasi “dišal” po ribah, pa tudi vse vaške mačke so bile nekaj tednov stalno na njihovem vrtu. Kar dejansko lahko pomeni, da je ribje olje učinkovalo, saj so mačke dobri plenilci in so verjetno nalovile kar nekaj voluharjev.
Za konec vam želim uspešen boj proti voluharjem. Kot povsod tudi tukaj velja, da je preventiva boljša kot kurativa!
