Osnove: najprej moramo vedeti dvoje - koliko vode naša rastlina potrebuje (ali tolerira) in kakšna tla imamo kjer bo ta rastlina rasla. Večina sadnih dreves ne prenese namočenih tal, obstaja pa nekaj vrst, ki to dobro prenašajo ali jim celo ustreza (nekatere slive, kaki, kivi). Za vse ostale velja, da morajo biti tla dobro odcedna. Pred sajenjem se je torej dobro seznaniti s posebnostmi sadne vrste, ki bi jo radi posadili.
Kakšna tla imamo bomo najbolje izvedeli tako, da izkopljemo luknjo. Tudi če živimo na kraških tleh, je lahko zemlja navožena od drugod, če živimo na flišu pa je lahko vrt nasut z mešanico apnencev in prsti.
Struktura tal 60cm globoke jame nam bo razkrila, ali gre za bolj ilovnato, ali bolj peščeno, kamnito ali prodnato strukturo. Ilovnata tla je dobro zrahljati in dodati organske snovi, da izboljšamo strukturo in odtekanje vode, prodnata ali kamnita pa lahko utrdimo na dnu jame, da preprečimo prehitro ponikanje v podtalnico.
Ob sajenju moramo vsako drevo zaliti izdatno. Res izdatno. Ker smo zemljo prekopali in nazaj zasuli, moramo s pomočjo vode iztisniti zračne žepe v tleh, ki lahko povzročijo sušenje koreninskih laskov. Ko je enkrat drevo tako zalito, lahko počaka do naslednjega zalivanja vsaj 10 dni.
Prvo leto po presajanju moramo biti zelo pazljivi, da rastlini ne zmanjka vode. Ker nima še razvitega koreninskega sistema, ji moramo pri tem pomagati. Pomagamo dejansko z namakanjem. Če zalivam vsak dan po malem, bomo namočili zgolj zgornjo plast in se bodo korenine širile plitvo. Če pa zalijemo npr. enkrat tedensko, pa takrat bolj obilno, se bo zgornja plast izsušila prej, spodnja pa bo ostala vlažna veliko dlje in korenine se bodo obrnile tja, kamor želimo - navzdol. Na ta način bo rastlina imela veliko boljši dostop do talne vode.
Če je zemlja ilovnata je potrebno namakati zelo malo, tudi v prvem letu. Koliko je težko reči, najbolje je , da na robu sadilne jame izkopljemo ozko, kakih 30cm visoko luknjo. Če je zemlja na 20cm še vlažna na otip, zalivanje ni potrebno. Če pa je zemlja na 30cm že suha, pa obilno zalijemo.
Pri dobro prepustnih tleh je velikokrat težava prehitro odtekanje. V takšnih tleh je potrebno zalivati pogosteje. Da se izognemo preveliki porabi vode lahko postavimo namakalni kapljični sistem, s katerim enakomerno namakamo v vročih mesecih. Druga rešitev so zalivalne jame, to so cevi, ki jih vkopljemo k koreninam in skoznje zalivamo rastlino. Na ta način se voda ne bo porazgubila po površini, ampak bo šla točno tja, kjer jo drevo potrebuje.
Ko imamo opravka z visečim terenom, sploh če je naklon nad 15%, je za zalivanje dobro narediti zalivalna korita. To naredimo tako, da na spodnjem delu rastline naredimo polkrožni greben, lahko samo 10-15cm, ki bo zadrževal vodo pri zalivanju. Hkrati bo tudi ob dežju poskrbel za to, da se bo deževnica ustavila ob drevesu in ne bo stekla po brežini.
Odrasla drevesa načeloma ne potrebujejo posebnega zalivanja. Izjema so rastline, ki potrebujejo stalno vlažno zemljo (kivi) in pa izjemne vremenske razmere. Če se spopadamo s hudo vročino in dolgotrajno sušo, je dobro dodati tudi starejšim drevesom ali grmom vodo, da se lažje prebijejo skozi stresno obdobje. Pri zalivanju odraslih dreves moramo upoštevati, da so korenine, ki črpajo vodo načeloma širše od krošnje. Ne zalivamo torej ob deblu rastline, kot pri mladi sadiki, ampak po obodu krošnje. Tukaj je spet dobro narediti zalivalne jamice, lahko kar z železno palico/drogom, v katere točimo vodo.
Velika večina voda v Sloveniji ni več klorirana, tako da bi lahko vodo iz vodovoda brez težav uporabili za zalivanje vseh sadnih vrst. Še vedno pa je priporočljivo, da se če je le mogoče uporablja deževnica. Če imamo možnost, si speljimo meteorne vode v zbiralnike deževnice, ki jo potem lahko uporabimo za namakanje vrtov ali sadnih dreves.
Hvaležne nam bodo tako rastline, kot družinski proračun.
